All posts by: Imunofan

About Imunofan

Dihidrokvercetin (taksifolin) – izvleček iz lubja sibirskega macesna

Dihidrokvercetin (taksifolin) je najmočnejši naravni antioksidant- flavonoid, ki ga pridobivajo iz lesa oz. lubja sibirskega macesna in je netoksičen in nemutagen. Njegove zdravilne lastnosti nevtralizirajo proste radikale v telesu, krepijo stene krvnih žil, izboljšajo regeneracijo notranjih organov in tkiv. Zaradi izrednih antioksidativnih učinkov ščiti osnovne sestavne dele organizma – celice, mobilizira zaščitno moč organizma – izboljšuje imunski sistem, čisti telo od zunanjih toksičnih vplivov in spodbuja proces regeneracije poškodovanih tkiv po poškodbah ali hudih boleznih, upočasnjuje proces staranja, preprečuje nastanek različnih patologij, in pri že obstoječih boleznih preprečuje njihovo širjenje.

Antioksidanti so zaščita, ki jo je ‘izumila’ narava in so v osnovi snovi, ki nevtralizirajo proste radikale. To so na primer vitamini C, E, V8, Q10, beta-karotin in selen, najdemo jih v sadju in zelenjavi, ki jih uživamo, vendar v količinah, ki ne zadostujejo. Če bi na primer želeli zadostiti dnevnim potrebam po vitaminu C, bi morali pojesti 2-3 kg pomaranč. Praktično to pomeni, da sodobni človek s hrano ne dobi zahtevanega dnevnega odmerka antioksidantov, s čimer nehote prispeva k oksidativnemu stresu in pospešenemu staranju lastnega telesa.

Znano je, da prosti radikali poškodujejo celično strukturo celice in membrano celičnih organelov in v najslabšem primeru pride do poškodbe genetskega materiala oz. DNK. Spremembe v genih lahko vodijo do mutacij, ki ustvarjajo rakave celice. Antioksidanti so snovi, ki bistveno upočasnijo ali preprečijo oksidacijo, in katerih naloga je, da se z oddajanjem svojih elektronov borijo proti prostim radikalom. Raziskovalci so za določitev vrednosti potrebne za zaščito pred prostimi radikali razvili znanstveno metodo za merjenje količine antioksidantov – ORAC (oxygen radical absorbance capacity). Ocenjuje se, da je v telesu s povprečno duševno in telesno dejavnostjo vsakodnevno toliko prostih radikalov, da bi za njihovo nevtralizacijo morali vnesti v telo količino antioksidantov, ki ustreza zmogljivosti 3.000 – 5.000 ORAC enot. Eden od najmočnejših naravnih antioksidantov po ORAC merilu je dihidrokvercetin (taksifolin). En gram taksifolina vsebuje tudi od 32.000 do 64.000 enot ORAC, daleč pod njim so vitamin C, vitamin E in drugimi antioksidanti. Za predstavo ena 100 mg kapsula z vsebnostjo 98% čistega taksifolina, vsebuje  do 6.400 ORAC enot oz. optimalni dnevni odmerek.

Spojina  (1mg) ORAChydro
Dihidrokvercetin 98% čistost 64,20
Dihidrokvercetin 95% čistost 32,74
Dihidrokvercetin 94% čistost 21,94
Dihidrokvercetin 92–93% čistost 19,925
Luteolin 12,1
Kvercetin 10,9
Vitamin C 2,1
Vitamin E 1,3

Taksifolin ščiti jetra pred vplivom virusov in različnih strupenih snovi, vključno z alkoholom in drogami. Ima sposobnost, da iz jeter izloča toksine in strupe, zato preprečuje tvorbo zamaščenih jeter in cirozo.

Taksifolin pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem, dihala, delovanje prebavnega trakta, kot tudi ob zdravljenju raka in nevroloških bolezni.

Deluje kapilarno zaščitno. Krepi stene žil: kapilarne mreže, arterijski, venski in limfatični sistem, in sicer s spreminjanjem encimov, vključenih v degeneracijo strukturnih elementov krvnih in limfnih žil.

Normalizira presnovo skozi stene kapilar, tako da dobimo zahtevano količino kisika, glukoze, aminokislin, vodo in druge snovi iz krvi, ki so nujne za pravilno delovanje celic, tkiv in organov.

Znižuje raven slabega holesterola v krvi, ščiti srce in ožilje.

Je imunostimulant – krepi imunski sistem.

Ščiti organizem pred tvorbo neoplazem (tumorjev) s povečanjem nespecifične (celične) imunosti.

Spodbuja procese obnove poškodovanega tkiva po poškodbah in resnih boleznih.

Povečuje odpornost na stres, nalezljive bolezni, neugodne okoljske dejavnike.

Pri prostati in erektilni disfunkciji, ki je vse bolj razširjena pri mlajših moških, je koristen, ker pospešuje mikrocirkulacijo v tkivu prostate, lahko prepreči razvoj erektilne disfunkcije in bistveno izboljša erekcijo.

Upočasni proces staranja na celičnem nivoju. Izjemno učinkovito anti-aging sredstvo.

Izboljša kakovost kože (pomaga pri sintezi kolagena in hialuronske kisline, zmanjšuje gube in izboljšuje tonus kože, deluje proti aknam).

Preprečuje karcinom kože in ščiti kožo pred škodljivim sevanjem sonca. Zaščitni učinek pred UV žarki je najbolj učinkovit z uporabo kreme iz dihidrokvercetina.

Dihidrokvercetin oz. taksifolin  je vrhunski  antioksidant in je edinstven naravni lovilec prostih radikalov.

Za več informacij smo vam na voljo!

avgust 16, 2017

Izgorelost

Izgorelost je bolezensko stanje, ki izhaja iz dogajanja v človeku, ki svojemu pretiranemu angažiranju ne zmore postaviti zdrave meje oz. ima neke notranje prisile. Zunanje obremenitve oziroma stresorji izgorelost zgolj sprožijo, podobno kot velja za druge duševne motnje. Izgorelost je stanje skrajne psihofizične izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu, s katerim se posameznik ne zmore ustrezno spoprijeti. Največkrat so vzrok stresne okoliščine na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih življenjskih področjih. Raziskave kažejo, da je stanje pogostejše v poklicih, ki zahtevajo interakcijo z ljudmi, ter pri ljudeh, katerih delo vključuje veliko odgovornost. Na drugi strani delovno okolje, ki nudi motivacijo, zaupanje, dobro komunikacijo, spoštovanje, neodvisnost ter osebno in skupinsko podporo, pojav izgorelosti med delavci zmanjšuje.

Izgorevanje poteka v treh stopnjah, ki se razlikujejo po vrsti in intenzivnosti simptomov. V prvi fazi pride izčrpanost. Ta občutek oseba potlači in ker zaradi vse večje utrujenosti njegova učinkovitost usiha, jo poskuša nadomestiti s pretirano storilnostjo. Deloholizem se izmenjuje z duševno in telesno preutrujenostjo ter s čedalje večjo zaskrbljenostjo in tesnobnostjo, ki se utegneta izražati tudi v obliki težav s koncentracijo, motenj spanja ipd. Tej stopnji sledi ujetost, ko narašča tesnobnost in neredko pride tudi do paničnih napadov. Ker prisilni deloholizem ne dovoli umika iz situacije, se človek počuti ujetega. Manjša učinkovitost pomeni manj pohval – posledično je deloholik čedalje bolj razočaran tudi nad sabo. Počuti se razvrednoten, zaradi česar postaja depresiven, mučijo ga glavoboli, bolečine v želodcu itn. Ker se vrednoti in tudi definira predvsem prek dela, se ob izgubljanju delovnih sposobnosti počuti, kot da izgublja samega sebe. Da bi te občutke omilil, si vse bolj prizadeva za nove dosežke in pohvale. Naposled izčrpavanje človeka pripelje do tega, da mu zmanjka energije, čemur sledi veliki psihofizični zlom, ki mu pravimo izgorelost. Za tretjo stopnjo –sindrom adrenalne izgorelosti- je značilna skorajda popolna izguba psihofizične energije. Hudo razočaranje nad seboj in drugimi utegne sprožiti močno depresivno epizodo. Strah pred razvrednotenjem ter izgubo sebe ali naklonjenosti okolice dodatno stopnjuje tesnobnost in sproža hude panične napade. Zaradi teh simptomov pogosto sledi hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici. Zlom lahko prinese tudi telesne bolezni, kot sta infarkt in možganska kap.

Couple with umbrella during autumn walk in the forest

Pri izgorelosti poskrbite za svoj imunski sistem!

Kako prepoznamo sindrom izgorelosti?
Prvi opozorilni znak je ponavadi občutek kronične psihofizične utrujenosti, ki pa je oseba ne priznava in velikokrat obseg svojega dela celo še poveča. Deloholizem vodi v zanemarjanje osnovnih potreb po sprostitvi, počitku, hobijih ter druženju z družino in prijatelji. Pojavijo se lahko tudi telesne bolečine (npr. glavoboli), alergije, povišan srčni utrip in krvni tlak, prebavne motnje (želodčne težave, driske), zmanjšan libido, nizka odpornost, motnje spanja, motnje spomina in koncentracije, tesnoba, razočaranje, pomanjkanje motivacije, nihanje razpoloženja, razdražljivost, negativizem, panični napadi, želja po umiku, odtujevanje od svojcev, čustveni izbruhi, agresija, lahko celo samomorilne misli.
Oseba občuti nemoč, pomanjkanje energije in ujetost v svoj način življenja. Vse težje se veseli uspehov, postane cinična, sovražna in odklonilna do vsega v povezavi s svojim delom. Deloholizem se tako počasi začne umikati vse močnejšemu odporu do dela, kar pa sproža občutke krivde, sramu, jeze, neuspeha, nesmisla in slabo samopodobo. Nekateri se odzovejo z menjavo delovnega ali življenjskega okolja, a vanj prenesejo tudi svoje stare vedenjske vzorce, zato se proces izgorevanja nadaljuje. Drugi poskušajo izčrpanost blažiti tudi z alkoholom, pomirjevali, uspavali ali uporabo prepovedanih psihoaktivnih snovi.
Proces izgorevanja traja več let, celo desetletij, simptomi pa se počasi in vztrajno stopnjujejo. Konča se lahko s popolnim psihofizičnim zlomom, ki mu pravimo tudi adrenalni zlom. Slednji naj bi bil posledica adrenalne izgorelosti, torej izgorelosti adrenalnih (nadledvičnih) žlez, ki izločata nekatere pomembne hormone, med drugim tudi kortizol. Ta se v telesu vsakega izmed nas izloča v različnih stresnih situacijah in v takšnih primerih omogoča ustrezen odziv organizma – s povišanjem krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter drugimi podobnimi učinki torej pripravi telo na akcijo. Pri intenzivni in dolgotrajni stresni obremenitvi pa je izločanje kortizola iz nadledvičnih žlez trajno povečano, na kar organizem sčasoma odreagira tako, da proizvodnjo pretirano zmanjša. Premajhna količina kortizola povzroči izjemno intenzivno izčrpanost, pojavijo se lahko hudi simptomi depresije ali anksioznosti, okrnjeni so zmožnost odločanja, koncentracija in kratkoročni spomin, velikokrat pa opazimo tudi telesno prizadetost, npr. tresenje, mravljinčenje, vrtoglavico, bolečine, razjede v prebavilih, lahko celo možgansko kap ali srčni infarkt. Stanje adrenalnega zloma velikokrat pripelje do sprejema v psihiatrično ustanovo, v večini primerov pa je potrebnih več let, da si oseba povsem opomore.

Kaj lahko storite sami?
Nihče se ne more izogniti občasni utrujenosti in stresu. A pri izgorelosti gre za veliko več to. Prisotna je trajna preobremenitev, ki največkrat izhaja iz osebnostnih lastnosti in globokih bolečin, ki se jih morda pozameznik sam niti ne zaveda. Vsak bi zato moral biti pozoren na opozorilne znake izgorevanja – če jih prepoznamo, lahko namreč hitreje in učinkoviteje ukrepamo. V začetnih fazah lahko mnogo storimo tudi sami, kasneje pa je za uspešno ozdravitev skoraj vedno potrebna strokovna pomoč.
Za izboljšanje počutja za začetek natančno razmislite, kateri dejavniki so v vašem primeru tisti, ki ustvarjajo pogoje za nastanek izgorelosti. Šele ko jih prepoznate, se lahko lotite izvajanja sprememb. Zmotno pa je prepričanje, da lahko izgorelost odpravi že kratek dopust. Morda bo pomagal pri trenutni delovni izčrpanosti, pri izgorelosti pa bo zagotovo le začasno ublažil simptome. Če ne prepoznamo in odpravimo vzrokov, se bo proces izgorevanja z vrnitvijo v vsakdanjo rutino ponovno sprožil.
Pomemben ukrep je vzpostavitev primernega razmerja med obremenitvami in razbremenitvenimi dejavnostmi. Kadar ste torej bolj obremenjeni, morate več časa kot sicer nameniti tudi sprostitvi in hobijem. Včasih si je potrebno postaviti lestvico prioritet in nekatere manj nujne opravke vsaj začasno odložiti, da se lahko posvetite tudi tistim aktivnostim, v katerih uživate. V svojo dnevno rutino vključite telesno aktivnost, ki stimulira nastajanje endorfinov (snovi, ki povzročajo občutek ugodja), poleg tega pa omogoči počitek možganom, ki se lahko tako vsaj za kratek čas osredotočijo na nekaj drugega kot delo. Izredno pomembna je tudi zadostna količina počitka in spanja – poskrbite, da ga bo vsaj 7-8 ur na noč. Poskusite lahko z meditacijo, jogo ali katero drugo podobno obliko sprostitve, nekaterim pa pomaga tudi pisanje dnevnika, v katerega beležijo svoje odzive na stresne dogodke in obremenitve na delovnem mestu ali v domačem okolju. Ob prebiranju preteklih zapisov lahko nanje pogledajo z drugačne perspektve ter se sčasoma nanje naučijo tudi drugače odreagirati.
Razmislite tudi o svojih interesih, sposobnostih, strasteh. Je vaše sedanje delo resnično tisto, kar si želite početi v življenju? Če ni, raziščite alternativne možnosti, ki bi morda bolje ustrezale vašim željam in ambicijam. Predvsem pa se naučite postaviti mejo med delovnim in prostim časom. Če je le mogoče, po koncu delovnega dne ne preverjajte elektronske pošte in ne bodite ves čas dosegljivi na mobilni telefon.
Občutek izčrpanosti lahko pomagajo zmanjšati tudi nekatera zelišča, vitamini, minerali in druge koristne naravne snovi. V veliko podporo so organizmu tudi esencialne aminokisline, ki jih je potrebno vnašati s prehrano ali različnimi prehranskimi dopolnili.

Kaj je Imunofan
Imunofan je prehransko dopolnilo, ki pomaga pri ohranjanju zdravega imunskega sistema in služi kot učinkovita podpora pri konvencionalnem ali alternativnem zdravljenju obolenj, depresivnih stanj in stanj z nizko imunsko odpornostjo.
Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znastveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.
Opozorila
Imunofana ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 26, 2017

Aminokisline in šport

Splošno poznano je, da so aminokisline osnovni gradniki beljakovin v našem telesu in so nujno potrebne za mnoge telesne funkcije, ki vključujejo izgradnjo in popravilo celic, raznašajo kisik po vsem telesu, nekatere se spremenijo v sladkor, stabilizirajo krvni sladkor, vzdržujejo in obnavljajo mišice, kožo, možgane in srce. So sestavni del encimskega in hormonskega sistema in sodelujejo pri vseh aktivnostih mišičevja, pomagajo in gradijo nevrotransmitorje, gradijo medcelično tkivo in so vir energije, ki je bistvenega pomena za delovanje naših možganov in učinkovito delovanje imunskega sistema.

Aminokisline ne spadajo med doping, vendar nekatere odločilno prispevajo k fizični učinkovitosti in aerobni vzdržljivosti. Odločilno prispevajo tudi k hitri in kvalitetni rehabilitaciji po poškodbah. Še posebej so koristne v izogib začasni ali trajni imunodepresiji.

Zato bi vam v tem sestavku želeli na kratko predstaviti 20 standardnih esencialnih in neesencialnih aminokislin po abecednem vrstnem redu.

ESENCIALNE AMINOKISLINE
(Aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in jih je zato potrebno vnašati)

  • Arginin (Arg) je znana kot ena izmed bolj vsestranskih aminokislin v človekovem telesu. Je pogojno esencialna aminokislina, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju proizvodnje rastnih hormonov in skrbi za mladostni videz in napeto kožo. Posebno pomembno vlogo ima pri delovanju imunskega sistema, celični delitvi, celjenju ran, uravnava telesne koncentracije amonijaka in sečnine v telesu in pri sproščanju hormonov. Povečuje fizično zmogljivost in aerobno vzdržljivost.
    Poznan je tudi kot zaščita beta celic trebušne slinavke in povzroča izločanje insulina iz le teh. Pomanjkanje potencialno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. Ob pravilni prehrani in redni vadbi pozitivno vpliva na stanje pri diabetesu.
    Arginil je ostanek aminokisline arginin, potem ko se pri nastanku peptidne vezi odcepi molekula vode. Arginin spada med esencialne aminokisline le pri otrocih, ki jo zaradi nerazvite presnove sami ne morejo sintetizirati.
  • Fenilalanin (Phe) predstavlja sestavni del vseh proteinov v človeškem telesu. Izboljšuje spominske funkcije, spodbuja in optimizira delovanje živčnega sistema, povečuje raven D vitamina v telesu in deluje kot naravni analgetik.
  • Histidin (His) je pogojna esencialna aminokislina. Pomemben je za vezavo železa v hemoglobinu in mišičnem pigmentu mioglobinu in igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah. V preteklosti so jo uporabljali za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoči normalno funkcioniranje slušnega organa. Histidin spada med esencialne aminokislini le pri otrocih,
    ki jo zaradi nerazvite presnove sami ne morejo sintetizirati.
  • Izolevcin (Ile) spada med razvejane aminokisline. Poleg izolevcina imamo v telesu še dve razvejani aminokislini valin in levcin. Z regulacijo krvnih sladkorjev ohranja stabilno raven energije v telesu. Ima važno vlogo pri nastajanju hemoglobina in hitrejšem celjenju poškodb. Pripisujejo mu tudi antibakterijske učinke v črevesju.
    Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri hipoglikemiji (razdražljivost zmedenost, glavoboli, omotica in utrujenost).
  • Levcin (Leu) spada med razvejane aminokisline in je pomemben pri ohranjanju telesnih funkcij. Uravnava raven krvnega sladkorja, skrbi za rast, obnovo in regeneracijo celic mišičnega tkiva, kože in kosti. Verjetno je najmočnejši naravni anabolik, ki je tudi močan pospeševalec nastajanja človeškega rastnega hormona in preprečuje razgradnjo mišičnega tkiva. Med drugim stimulira delovanje SIRT1, ki je osnovni mehanizem mitohondrijske biogeneze.
  • Lizin (Lys) je pomembna aminokislina za imunski sistem, še posebej pri biosintezi proteinov. ima pomembno vlogo pri rasti in razvoju mišic in absorpciji kalcija, kar je posebej važno pri ohranitvi kostne mase. Deluje kot pospeševalec izgorevanja maščob. V času ekstremnih obremenitev in stresa sodeluje pri tvorbi zadostne količine protitelesc, hormonov (insulina, testosterona, rastnega hormona), encimov in kolagena. Pospešuje zdravljenje sluzničnih vnetij npr. herpesa (herpes simplex). Posebej velik pomen ima za rast in popravilo poškodovanega tkiva in zdravje žilnega sistema.
    Lizil je ostanek aminokisline lizin, potem ko se pri nastanku peptidne vezi odcepi molekula vode.
  • Metionin (Met) je nepolarna esencijalna aminokislina in je edina aminokislina, ki polega cistina
    vsebuje žveplo. V človeške metabolizmu služi kot posrednik pri biosintezi cisteina, kernitina, lecitina, fosfatidilholina in drugih fosfolipidov. Znižuje nivo maščob v krvi in je močan antioksidant. Nepravilna pretvorba metionina lahko vodi do ateroskleroze.
  • Treonin (Thr) je nepogrešljiv pri ustvarjanju kolagena in elastina in ima velik pomen pri ustvarjanju ravnovesja med proteini v telesu. Omogoča boljšo absorpcijo živil, ima pozitiven vpliv na prebavo in apetit. Posebej vlogo ima pri regulaciji encimov, celični signalizaciji, delovanju jeter, izgorevanju maščob in vzdrževanju imunskega sistema.
  • Triptofan (Trp) je naravni relaksant, ki pomaga pri nespečnosti in je naravni dvigovalec ravni hormona serotonina. Zaradi svoje učinkovitosti so ga uporabljali kot hipnotik. Triptofan je tudi ključna snov za proizvodnjo melatonina v epifizi, hormona, ki je poznan po svojih antioksidacijskih učinkih in nam omogoča dober spanec ter nas s tem ohranja mladostne. Uporablja se ga kot zdravilo proti migreni in ima važno vlogo v delovanju imunskega sistema, preprečuje možnost arterijske ter srčne disfunkcije, krepi sintezo serotonina in melatonina in skupaj z lizinom sodeluje pri zmanjševanju ravni holesterola.
  • Valin (Val) spada med razvejane aminokislina in pospešuje prenos kisika po krvi. Skrbi za pravilno izkoriščanje glukoze v telesu, obnovo mišičnega tkiva in regeneracijo. Problematičen je pri anemiji srpastih celic, saj se v hemoglobinu nahaja tam, kjer bi se morala nahajati glutaminska kislina. Valil je ostanek aminokisline Valin, ko se odcepi molekula vode pri nastanku peptidne vezi.

dna-152135_1280

NEESENCIALNE AMINOKISLINE

  • Alanin (Ala) se lahko tvori v telesu iz piruvata in razvejanih aminokislin. Alanin ima ključno vlogo v glukozno-alaninskem ciklu med tkivi in v jetrih. Pri tem ciklu se energetsko breme glukoneogeneze prenese na jetra in uporabi za ponovno sintezo glukoze. Sam ciklus omogoča netoksičen prenos dušika v jetra in prispeva k ravnovesju glukoze v krvi.
  • Asparaginske kislina (Asp) – Aspartat je anion in je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat. Uravnava metabolizem, zmanjšuje uporabo glikogena v mišicah in kopičenje amonijaka. Izboljšuje fizično učinkovitost in aerobno vzdržljivost. Neposredno povečuje sintezo testosterona pri moških.
  • Asparagin (Asn) je pomemben za pravilno delovanje živčevja. Deluje tudi kot diuretik in s tem pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic in sintezo amonijaka.
  • Cistein (Cys) je aminokislina, ki jo telo potrebuje za izdelavo proteinov za izvajanje številnih življenjskih funkcij v telesu. Naravno se pojavlja v hrani in se ustvarja tudi v telesu, če je na voljo dovolj metionina. Telo ga uporablja za boljše učinkovanje druge aminokisline, imenovano glutation v borbi proti prostim radikalom. Spodbuja nemoteno dihanje in pomaga pri razčlenitvi sluzi v pljučih, kar je izredno koristno pri nekaterih težjih respiratornih obolenjih, kot so bronhitis, cistična fibroza, emfizem in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Pomaga tudi pri razstrupljanju škodljivih snovi iz ledvic in jeter.
  • Glutaminska kislina (Glu) – Glutamat je pomemben nevrotransmitor v živčnem sistemu. V zadnjem času so na podlagi raziskav ugotovili, da je zaradi velikega dodajanja glutamata v industrijski prehrani le ta vzrok za probleme z prekomerno težo pri ljudeh.
  • Glutamin (Gln) je pomembno gorivo za celice imunskega sistema, kot so levkociti in makrofagi, ki sodelujejo v procesu fagocitoze. Gln zvišuje telesno odpornost in vzdržuje zdravo prebavo. Daje podporo rasti in regeneraciji celic, pospešuje celjene ran in poškodb v srčnih celicah, opeklin, oskrbuje telo z dušikom in pripomore k optimalnemu delovanju možganov in povečuje sintezo mišičnih beljakovin. Bolezenska stanja, telesna izčrpanost, opekline,operacije,ter vse ostale poškodbe lahko zmanjšajo količino glutamina v človeškem telesu in posredno povzročijo izgubo mišične mase.
  • Glicin (Gly) je najmanjša aminokislina, ki potrebuje zelo malo prostora in jo zato najdemo v trojni vijačnici kolagena. Glicin lahko telo proizvede samo, če je zadosten vnos drugih esencialnih aminokislin, predvsem serina. Pospešuje rast mišičja in okostja. Posebej važno vlogo ima pri izgradnji DNA-ja in DNK-ja, sproža izpust kisika pri procesih izgradnje celic. Pomaga pri zdravemu delovanju prostate in ima pozitiven učinek pri obnovitvi jeter.
  • Prolin (Pro) je pomemben pri izdelovanju beljakovin. Prolin je edina aminokislina, ki ima sekundarno vezano amino skupino, zato ima številne edinstvene značilnosti (je edina ciklična aminokislina). Prolin se zato pogosto pojavlja kot začetna ali končna aminokislina ali pa oblikuje posebne zanke. Za razliko od ostalih aminokislin, ki se v polipeptidnih verigah nahajajo izključno v trans obliki pa prolin obstaja tudi v cis obliki, kar igra pomembno vlogo pri zvijanju proteinov. Raziskave so pokazale, da ima prolin posebej blagodejen učinek pri zdravljenju opeklin, saj se rane hitreje zacelijo in brazgotine so manj vidne. Važno vlogo ima pri zdravljenju poškodb mišic in tetiv, problemov s sklepi in zavira razvoj arterioskleroze.
  • Serin (Ser) je neesencialna polarna aminokislina, ki jo človek lahko sintetizira sam in jih običajno ni potrebno dodajati v prehrano. Potrebna je pri produkciji imunoglobina in antitelesc, metabolizmu maščob in glukoze, saj skrbi za pravilno ravnotežje sladkorja v krvi.
  • Tirozin ( Tyr) podpira pravilno delovanje ščitnice, hipofize in tiroidne žleze. Spodbuja proizvodnjo rastnega hormona in noradrenalina, ki deluje kot zaviralec apetita. Preprečuje depresijo, izčrpanost in razdražljivost, ter skupaj s fenilalaninom in metioninom sodeluje pri odpravljanje maščob iz telesa. Tirosil je ostanek aminokisline Tirozin, ko se odcepi molekula vode pri nastanku peptidne vezi.

Kaj je Imunofan ?
Imunofan je prehransko dopolnilo, ki pomaga pri ohranjanju zdravega imunskega sistema in služi kot učinkovita podpora pri konvencionalnem ali alternativnem zdravljenju obolenj in stanj z nizko imunsko odpornostjo.
Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znanstveniki posnemali naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.
Opozorila
Imunofana ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 26, 2017

Aminokisline in njihovi učinki na človeški organizem

Splošno poznano je, da so aminokisline osnovni gradniki beljakovin v našem telesu, saj so nujno potrebne za mnoge telesne funkcije, ki vključujejo izgradnjo in popravilo celic, raznašajo kisik po vsem telesu, nekatere se spremenijo v sladkor, stabilizirajo krvni sladkor, vzdržujejo in popravljajo mišice, kožo, možgane in srce. So sestavni del encimskega in hormonskega sistema in sodelujejo pri vseh aktivnostih mišičevja, pomagajo in gradijo nevrotransmitorje, gradijo medcelično tkivo in so vir energije, ki je bistvenega pomena za delovanje naših možganov in učinkovito delovanje imunskega sistema in uspešno rehabilitacijo .

Zato bi vam v tem sestavku želeli na kratko predstaviti 20 standardnih esencialnih in neesencialnih aminokislin po abecednem vrstnem redu.

ESENCIALNE AMINOKISLINE
(Aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in jih je zato potrebno vnašati)

  • Arginin (Arg) je znana kot ena izmed bolj vsestranskih aminokislin v človekovem telesu. Je pogojno esencialna aminokislina, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju proizvodnje rastnih hormonov in skrbi za mladostni videz in napeto kožo. Posebno pomembno vlogo ima pri delovanju imunskega sistema, celični delitvi, celjenju ran, uravnava telesne koncentracije amonijaka in sečnine v telesu in pri sproščanju hormonov. Povečuje fizično zmogljivost in aerobno vzdržljivost.
    Poznan je tudi kot zaščita beta celic trebušne slinavke in povzroča izločanje insulina iz le teh. Pomanjkanje potencialno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. Ob pravilni prehrani in redni vadbi pozitivno vpliva na stanje pri diabetesu.
    Arginil je ostanek aminokisline arginin, potem ko se pri nastanku peptidne vezi odcepi molekula vode. Arginin spada med esencialne aminokisline le pri otrocih, ki jo zaradi nerazvite presnove sami ne morejo sintetizirati.
  • Fenilalanin (Phe) predstavlja sestavni del vseh proteinov v človeškem telesu. Izboljšuje spominske funkcije, spodbuja in optimizira delovanje živčnega sistema, povečuje raven D vitamina v telesu in deluje kot naravni analgetik.
  • Histidin (His) je pogojna esencialna aminokislina. Pomemben je za vezavo železa v hemoglobinu in mišičnem pigmentu mioglobinu in igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah. V preteklosti so jo uporabljali za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoči normalno funkcioniranje slušnega organa. Histidin spada med esencialne aminokislini le pri otrocih,
    ki jo zaradi nerazvite presnove sami ne morejo sintetizirati.
  • Izolevcin (Ile) spada med razvejane aminokisline. Poleg izolevcina imamo v telesu še dve razvejani aminokislini valin in levcin. Z regulacijo krvnih sladkorjev ohranja stabilno raven energije v telesu. Ima važno vlogo pri nastajanju hemoglobina in hitrejšem celjenju poškodb. Pripisujejo mu tudi antibakterijske učinke v črevesju.
    Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri hipoglikemiji (razdražljivost zmedenost, glavoboli, omotica in utrujenost).
  • Levcin (Leu) spada med razvejane aminokisline in je pomemben pri ohranjanju telesnih funkcij. Uravnava raven krvnega sladkorja, skrbi za rast, obnovo in regeneracijo celic mišičnega tkiva, kože in kosti. Verjetno je najmočnejši naravni anabolik, ki je tudi močan pospeševalec nastajanja človeškega rastnega hormona in preprečuje razgradnjo mišičnega tkiva. Med drugim stimulira delovanje SIRT1, ki je osnovni mehanizem mitohondrijske biogeneze.
  • Lizin (Lys) je pomembna aminokislina za imunski sistem, še posebej pri biosintezi proteinov. ima pomembno vlogo pri rasti in razvoju mišic in absorpciji kalcija, kar je posebej važno pri ohranitvi kostne mase. Deluje kot pospeševalec izgorevanja maščob. V času ekstremnih obremenitev in stresa sodeluje pri tvorbi zadostne količine protitelesc, hormonov (insulina, testosterona, rastnega hormona), encimov in kolagena. Pospešuje zdravljenje sluzničnih vnetij npr. herpesa (herpes simplex). Posebej velik pomen ima za rast in popravilo poškodovanega tkiva in zdravje žilnega sistema.
    Lizil je ostanek aminokisline lizin, potem ko se pri nastanku peptidne vezi odcepi molekula vode.
  • Metionin (Met) je nepolarna esencijalna aminokislina in je edina aminokislina, ki polega cistina
    vsebuje žveplo. V človeške metabolizmu služi kot posrednik pri biosintezi cisteina, kernitina, lecitina, fosfatidilholina in drugih fosfolipidov. Znižuje nivo maščob v krvi in je močan antioksidant. Nepravilna pretvorba metionina lahko vodi do ateroskleroze.
  • Treonin (Thr) je nepogrešljiv pri ustvarjanju kolagena in elastina in ima velik pomen pri ustvarjanju ravnovesja med proteini v telesu. Omogoča boljšo absorpcijo živil, ima pozitiven vpliv na prebavo in apetit. Posebej vlogo ima pri regulaciji encimov, celični signalizaciji, delovanju jeter, izgorevanju maščob in vzdrževanju imunskega sistema.
  • Triptofan (Trp) je naravni relaksant, ki pomaga pri nespečnosti in je naravni dvigovalec ravni hormona serotonina. Zaradi svoje učinkovitosti so ga uporabljali kot hipnotik. Triptofan je tudi ključna snov za proizvodnjo melatonina v epifizi, hormona, ki je poznan po svojih antioksidacijskih učinkih in nam omogoča dober spanec ter nas s tem ohranja mladostne. Uporablja se ga kot zdravilo proti migreni in ima važno vlogo v delovanju imunskega sistema, preprečuje možnost arterijske ter srčne disfunkcije, krepi sintezo serotonina in melatonina in skupaj z lizinom sodeluje pri zmanjševanju ravni holesterola.
  • Valin (Val) spada med razvejane aminokislina in pospešuje prenos kisika po krvi. Skrbi za pravilno izkoriščanje glukoze v telesu, obnovo mišičnega tkiva in regeneracijo. Problematičen je pri anemiji srpastih celic, saj se v hemoglobinu nahaja tam, kjer bi se morala nahajati glutaminska kislina. Valil je ostanek aminokisline Valin, ko se odcepi molekula vode pri nastanku peptidne vezi.

glycine-149045_1280

Glicin je neesencialna aminokislina, ki pospešuje rast mišičja in okostja

NEESENCIALNE AMINOKISLINE

  • Alanin (Ala) se lahko tvori v telesu iz piruvata in razvejanih aminokislin. Alanin ima ključno vlogo v glukozno-alaninskem ciklu med tkivi in v jetrih. Pri tem ciklu se energetsko breme glukoneogeneze prenese na jetra in uporabi za ponovno sintezo glukoze. Sam ciklus omogoča netoksičen prenos dušika v jetra in prispeva k ravnovesju glukoze v krvi.
  • Asparaginske kislina (Asp) – Aspartat je anion in je ekscitatorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju in spodbuja receptorje NMDA, vendar ne tako močno kot glutamat. Uravnava metabolizem, zmanjšuje uporabo glikogena v mišicah in kopičenje amonijaka. Izboljšuje fizično učinkovitost in aerobno vzdržljivost. Neposredno povečuje sintezo testosterona pri moških.
  • Asparagin (Asn) je pomemben za pravilno delovanje živčevja. Deluje tudi kot diuretik in s tem pospešuje izločanje vode in tako ugodno vpliva na delovanje ledvic in sintezo amonijaka.
  • Cistein (Cys) je aminokislina, ki jo telo potrebuje za izdelavo proteinov za izvajanje številnih življenjskih funkcij v telesu. Naravno se pojavlja v hrani in se ustvarja tudi v telesu, če je na voljo dovolj metionina. Telo ga uporablja za boljše učinkovanje druge aminokisline, imenovano glutation v borbi proti prostim radikalom. Spodbuja nemoteno dihanje in pomaga pri razčlenitvi sluzi v pljučih, kar je izredno koristno pri nekaterih težjih respiratornih obolenjih, kot so bronhitis, cistična fibroza, emfizem in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Pomaga tudi pri razstrupljanju škodljivih snovi iz ledvic in jeter.
  • Glutaminska kislina (Glu) – Glutamat je pomemben nevrotransmitor v živčnem sistemu. V zadnjem času so na podlagi raziskav ugotovili, da je zaradi velikega dodajanja glutamata v industrijski prehrani le ta vzrok za probleme z prekomerno težo pri ljudeh.
  • Glutamin (Gln) je pomembno gorivo za celice imunskega sistema, kot so levkociti in makrofagi, ki sodelujejo v procesu fagocitoze. Gln zvišuje telesno odpornost in vzdržuje zdravo prebavo. Daje podporo rasti in regeneraciji celic, pospešuje celjene ran in poškodb v srčnih celicah, opeklin, oskrbuje telo z dušikom in pripomore k optimalnemu delovanju možganov in povečuje sintezo mišičnih beljakovin. Bolezenska stanja, telesna izčrpanost, opekline,operacije,ter vse ostale poškodbe lahko zmanjšajo količino glutamina v človeškem telesu in posredno povzročijo izgubo mišične mase.
  • Glicin (Gly) je najmanjša aminokislina, ki potrebuje zelo malo prostora in jo zato najdemo v trojni vijačnici kolagena. Glicin lahko telo proizvede samo, če je zadosten vnos drugih esencialnih aminokislin, predvsem serina. Pospešuje rast mišičja in okostja. Posebej važno vlogo ima pri izgradnji DNA-ja in DNK-ja, sproža izpust kisika pri procesih izgradnje celic. Pomaga pri zdravemu delovanju prostate in ima pozitiven učinek pri obnovitvi jeter.
  • Prolin (Pro) je pomemben pri izdelovanju beljakovin. Prolin je edina aminokislina, ki ima sekundarno vezano amino skupino, zato ima številne edinstvene značilnosti (je edina ciklična aminokislina). Prolin se zato pogosto pojavlja kot začetna ali končna aminokislina ali pa oblikuje posebne zanke. Za razliko od ostalih aminokislin, ki se v polipeptidnih verigah nahajajo izključno v trans obliki pa prolin obstaja tudi v cis obliki, kar igra pomembno vlogo pri zvijanju proteinov. Raziskave so pokazale, da ima prolin posebej blagodejen učinek pri zdravljenju opeklin, saj se rane hitreje zacelijo in brazgotine so manj vidne. Važno vlogo ima pri zdravljenju poškodb mišic in tetiv, problemov s sklepi in zavira razvoj arterioskleroze.
  • Serin (Ser) je neesencialna polarna aminokislina, ki jo človek lahko sintetizira sam in jih običajno ni potrebno dodajati v prehrano. Potrebna je pri produkciji imunoglobina in antitelesc, metabolizmu maščob in glukoze, saj skrbi za pravilno ravnotežje sladkorja v krvi.
  • Tirozin ( Tyr) podpira pravilno delovanje ščitnice, hipofize in tiroidne žleze. Spodbuja proizvodnjo rastnega hormona in noradrenalina, ki deluje kot blokator apetita. Preprečuje depresijo, izčrpanost in razdražljivost, ter skupaj s fenilalaninom in metioninom sodeluje pri odpravljanje maščob iz telesa. Tirosil je ostanek aminokisline Tirozin, ko se odcepi molekula vode pri nastanku peptidne vezi.

Kaj je Imunofan?
Imunofan je prehransko dopolnilo, ki pomaga pri ohranjanju zdravega imunskega sistema in služi kot učinkovita podpora pri konvencionalnem ali alternativnem zdravljenju obolenj in stanj z nizko imunsko odpornostjo.
Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znanstveniki posnemali naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.
Opozorila
Imunofana ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 26, 2017

Koncept in razumevanje stresa

STRES je odgovor človeškega telesa na preveliko napetost, negativna čustva ali ekstremne situacije. V času stresa človeško telo med drugim proizvaja adrenalin, ki omogoča iskanje izhoda. Stres v majhnih količinah je posledica evolucije in je nujno potreben, saj nas prisili, da pomislimo, se organiziramo in poiščemo izhod iz problema. Čeprav si mnogokrat želimo, da bi bilo naše življenje brez stresa, pa je lahko prav stres tisti, ki nas žene, da najdemo notranjo moč. Spomnite se samo študentskih časov in izpitnih rokov. Po drugi strani pa, če je stresa preveč in postane kroničen, telo slabi, izgubi moč in sposobnost reševanja problemov.
Ravno o tem je bilo v zadnjem času opravljeno mnogo raziskav in izdelanih precej znanstvenih študij. Mehanizem stresa je danes že dovolj podrobno preučen in opisan. Še vedno pa ga prekriva tančica skrivnosti, saj je precej zapleten in tesno povezan z našim hormonskim ravnovesjem, kardiovaskularnim in imunskim sistemom.
Opozoriti je treba, da ima stres močan vpliv na zdravje. Stres zmanjšuje odpornost in je vzrok številnih bolezni (kardiovaskularnih, gastrointestinalnih in drugih). Zato morate biti sposobni upreti se stresnim situacijam, imeti pozitiven odnos do življenja, ali pa zbrati moč in poiskati pomoč pri usposobljenih specialistih.

Simptomi stresa
Kaj je stres iz praktičnega vidika? Če ga želimo razumeti, si najprej oglejmo glavne simptome stresa:
• Stalen občutek jeze in psihične utrujenosti. Po navadi brez očitnega razloga.
• Slab in nemiren spanec.
• Črnogledost, fizična šibkost, glavobol, fizična utrujenost, nepripravljenost, da se da karkoli storiti.
• Zmanjšanje koncentracije, zaradi česar trpita študij in delo.
• Težave s spominom in zmanjšana hitrost pri procesu razmišljanja.
• Nezmožnost, da se sprostite, da za neka časa pozabite na delo in težave.
• Pomanjkanje interesa za druge, tudi za najboljše prijatelje, za družino in ljubljene osebe
• Potreba po joku, ki se včasih spreminja v ihtenje, tesnoba in samopomilovanje
• Izguba apetita – čeprav včasih tudi nasprotno: prekomerno uživanje hrane.
• Pogosti so tiki in pojavljanje obsesivnih navad: človek ugrizne ustnice, grize nohte, živčnost, nezaupanje v vse in vsakogar …

Če ste pod stresom, to pomeni le eno stvar: vaše telo se odziva na zunanje dražljaje.

ache-19005_1280

Stres ima močan vpliv na zdravje!

Fiziološki simptomi stresa
Ko stresor vpliva na človeške možgane, takrat del možganov – hipotalamus in hipofiza pošljeta signal za proizvodnjo hormonov v nadledvični žlezi, ki aktivirata telo za spopadanje s stresom.
Glavna stresna hormona sta kortizol in aldosteron. Poleg povečane aktivnosti nadledvične žleze se na stres odzoveta tudi žleza ščitnica, ki proizvaja tiroksin in hipofiza, ki prične s sproščanjem stresnih hormonov – oksitocin, vazopresin.
Prisotnost oksitocina in vazopresina vpliva na krčenje gladkih mišic in povečuje volumen krvi, kar lahko privede do povišanega krvnega tlaka, ki je resna grožnja za srce in ožilje.
Stresni hormoni povzročijo še naslednje fiziološke spremembe v telesu:

• razširijo koronarne arterije,
• pospešijo srčni utrip,
• razširijo se bronhialne poti,
• zožijo se krvne žile v pljučih,
• pospeši se presnova,
• poveča se poraba kisika,
• zviša se krvni sladkor,
• zviša se krvni tlak,
• zmanjša se količina sline,
• postopek požiranja je bolj zapleten,
• okrepi se izločanje klorovodikove kisline, kar lahko vodi do razjede,
• pride do krčenja skeletnih mišic, kar lahko povzroči glavobole, bolečine v hrbtu in utrujenosti,
• zoženje žil, kar lahko privede do hipertenzije,
• povišanje telesne temperature…

Vrste stresa
Običajno govorimo o dveh osnovnih vrstah stresa:
Pozitivni stres, ki je potreben za uspešen obstoj vsakega izmed nas in je gonilna sila našega razvoja. Lahko rečemo, da nas ta vrsta stresa zbudi, podobno kot prebujanje iz spanja. Spodbudi nas, da gremo na delo, se ukvarjamo z dejavnostmi v prostem času ali se razveselimo darila.
Negativni stres, ki se pojavlja pri negativnih ali kritičnih situacijah in bi ga lahko strnili na:
• Fiziološki ali fizični stres: ta vrsta stresa se pojavi kot posledica neugodnih fizičnih dejavnikov na organizem, kot so lakota, žeja, vročina, mraz, fizična izčrpanost, bolezen, itd..
• Čustveni stres je posledica človekovih socialnih problemov: problemi pri delu, v družini, medosebni konflikti, družbeni pritisk, prevelike zahteve, pretiran perfekcionizem, občutek krivde, itd.
• Informacijski stres spada med nove pojave in se kaže kot posledica preobremenjenosti z informacijami, tako da jih oseba ne zmore sprejeti in miselno obdelati. Te vrste stres je tipičen za poklice, kot so kontrolor poletov in podobni.
• Posttravmatski stres je rezultat psihične travme. Travmatične situacije so lahko povezane z nasiljem in terorističnimi napadi, vojaškimi operacijami, zajetji talcev, mučenja, elementarne katastrofe ali seznanjanje z usodno diagnozo pri človeku samem ali njegovih najbližjih.

Posledice kroničnega stresa
Kronična utrujenost in glavobol sta le prvi posledici vsakodnevnega stresa. Mnogo nevarnejši so skriti simptomi, ki se pokažejo šele čez čas. Vsak človeški organizem ima svoje šibke točke, ki jih dobi v nasledstvo ali pa se razvijejo kot posledica zunanjih vplivov. Ravno zato se posledice stresa najprej izražajo na teh mestih. Glavobol, povečana kislina, povečan krvni tlak, povišan srčni utrip so samo nekateri od simptomov. Vendar simptomi sčasoma pripeljejo do domino učinka, kajti visok krvni tlak lahko privede do bolezni krvnih žil in srca, srčnega napada in kapi.
Druga negativna posledica kroničnega stresa je nizka imunost. Če ste nenehno pod stresom, boste lažje in hitreje zboleli, rehabilitacija pa bo precej daljša kot običajno. Tako je že navadna pljučnica lahko smrtno nevarna. Ker se zaradi konstantne napetosti spremeni hormonsko ravnovesje v telesu, se imunski sistem ni več sposoben braniti, zato so glivice, herpesi , bakterijska in virusna obolenja stalnica. Taka stalna imunska pomanjkljivost lahko pripelje do raznih kroničnih ali onkoloških obolenj.
Mnogi tudi ne vedo, da lahko kronični stres zaradi porušenega hormonskega ravnovesja vodi do neplodnosti. To velja tako za moške kot za ženske. Zaradi kroničnega stresa telo preneha proizvajati spolne hormone, kot sta estrogen in testosteron, kar negativno vpliva na moda ali jajčnike.
Če to stanje traja predolgo in se ne zdravi, lahko nastopi depresija, ki bo telo še dodatno izčrpala. Pri tako izčrpanem človeku pa se lahko pojavijo tudi samomorilska nagnjenja.

Izpostavljenost stresu
Stresu so izpostavljeni vsi, tako ženske kot moški. Vendar pa ima vsak človek svoje značilnosti in se zato vsakdo odziva po svoje. Če ste slučajno začeli opažati simptome pri sebi, je potrebno najprej ugotoviti njihove vzroke. Povsem jasno je, čeprav tega dostikrat ne prepoznamo, da je vzroke za stres veliko lažje odpraviti, kot kasnejše posledice le tega.
Klinična opazovanja so pokazala, da stres v majhnih količinah ni škodljiv, ampak je celo koristen, saj spodbuja osebo, da bi našla izhod iz položaja. Z uspešnim izhodom iz položaja se poveča samozavest in krepi moč volje.
Žal pa veliko ljudi za obvladovanje stresa uporablja antidepresive, droge in alkohol. Iz njihovih izjav je slišati »Zakaj bi si okrepili samozavest ali moč volje, če obstaja preprostejši način?«. Ne pomislijo pa, da z uporabo raznih substanc vstopijo v začaran krog odvisnosti, iz katerega ne morejo brez pomoči strokovnjakov.

Zdravljenje in preprečevanje stresa

Znano je, da za stres ni boljšega zdravila, kot dober spanec in fizična aktivnost. Zatorej izredno pomembna je zadostna količina počitka in spanja – poskrbite, da ga bo vsaj 7-8 ur na noč. Poskusite lahko z meditacijo, jogo ali katero drugo podobno obliko sprostitve, nekaterim pa pomaga tudi pisanje dnevnika, v katerega beležijo svoje odzive na stresne dogodke in obremenitve na delovnem mestu ali v domačem okolju. Ob prebiranju preteklih zapisov lahko nanje pogledajo z drugačne perspektive ter se sčasoma nanje naučijo tudi drugače odreagirati. Zelo učinkovite so tudi psihoterapevtske metode, avtogeni trening, progresivne sprostitvene tehnike, kot tudi spremembe v načinu življenja.
V primeru hujših oblik stresa ali kronični oblike stresa se je potrebno napotiti k zdravniku specialistu.

Imunski sistem in stres
Pri stresnih situacijah še posebej pride do izraza močan imunski sistem. V zadnjem času je bilo v svetu narejenih mnogo medicinskih študij, ki povezujejo stanje imunskega sistema s spoprijemanjem in odzivom človeka na stresne situacije. Zanimivo in čeprav manj znano je, da so se s stresom in posledicami posttravmatskega stresa (sindroma) ukvarjali in se tudi danes intenzivno ukvarjajo vojaški inštituti po vsem svetu.
Kot prvi je ruski raziskovalec Ilija Ilič Mečnikov (1845-1916) uspel opisati in argumentirati opazovanja pri raziskovanju mlečnih bakterij in njihovo povezavo s kvaliteto in dolžino življenja. Opazil je tudi, da imajo bele krvničke funkcijo požiranja bakterij, kar je poimenoval fagocitoza. Za svoje delo na področju bakteriologije je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Na osnovi izkušenj 1. svetovne vojne so vsi pričeli z iskanjem rešitev za preprečevanje učinkov stresa in rehabilitacijo ljudi, ki so se znašli v ekstremnih vojnih situacijah. Do pričetka druge svetovne vojne, so bile že najdene rešitve z uporabo rastlinskih ekstraktov ženšena ali pa uporabo vakcine z vsebnostjo imunoglobina in aminokislin. Po koncu 2. Svetovne vojne so razni inštituti v svetu nadaljevali raziskave v smeri višanja odpornosti organizma na posledice stresa. Do 90. Let prejšnjega stoletja je bila že ugotovljena povezava med timusom, hormonom timopoetinom in odpornostjo na posledice negativnega stresa, ter pozitivnimi učinki antioksidantov na celice. V tem času so se dogajale velike politične in socialne spremembe. Glavni uporabniki dodatkov za izboljšanje imunskega sistema in odpornosti organizma na posledice stresa so postali direktorji in menedžerji, podjetniki, športniki, študentje, bolniki in vsi, ki so jih prizadele spremembe v svetu okoli njih.
Kaj je Imunofan
Imunofan je prehransko dopolnilo, ki pomaga pri ohranjanju zdravega imunskega sistema in služi kot učinkovita podpora pri konvencionalnem ali alternativnem zdravljenju obolenj, depresivnih stanj in stanj z nizko imunsko odpornostjo.
Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znastveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.
Opozorila
Imunofana ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 26, 2017

Depresija – opis, vzroki, simptomi, vrste in zdravljenje

Depresija je bolezensko stanje ali motnja, ki celostno prizadene človeka. Čeprav jo ljudje mnogokrat enačijo le z globoko žalostjo, pa depresija prizadene človekovo razpoloženje, misli in telo.
Eden glavnih in najpogostejših vzrokov za depresijo je stres ali dolgotrajno travmatično stanje živčnega sistema. Po navadi kot vzrok, ki lahko vodi osebo v stanje depresije, štejemo nezmožnost reševanja določenih situacij in problemov. Če je glavni vzrok za depresijo predvsem nezmožnost reševanja problema, ki je nastal v sedanjem času, pa lahko v enaki meri med vzroke štejemo tudi zapuščino človekovega otroštva, vzgojo in vedenje, ki ga prevzame v svojem življenju. Depresija ne prizadene le človeka samega, ampak tudi ljudi okoli njega.
Človek v depresiji se nahaja v težki čustveni situaciji, kjer sebi in drugim nenehno ponavlja, da ni izhoda, ampak to v resnici ni tako!!! Izhod se vedno najde in tudi najbolj huda depresija je ozdravljiva!
Po statističnih podatkih je depresija v različnih oblikah prisotna pri vsakem desetem prebivalcu našega planeta, pri čemer je med njimi kar 2/3 žensk. Poleg tega, starejša ko je oseba, slabša je slika, kar očitno botruje poslabšanju zdravja, znižanju socialnega statusa, hitrejšemu staranje telesa, občutku nekoristnosti in osamljenosti, ter izgubi in pomanjkanju dela. Depresija se pojavlja tudi pri vse večjem % otrok in mladostnikov mlajših od 16 let.

VZROKI

Depresiji so izpostavljeni ljudje vseh starosti in spola. Tako imenovane vrednote sodobne družbe izvajajo stalen pritisk na človeka, kar kasneje lahko privede do depresije. Med temi “vrednotami” so: prizadevanje za osebno blaginjo, slava, napredovanje, seksualna privlačnost, itd… Če nečesa ni mogoče dobiti ali takoj pridobiti, lahko to osebo spravlja v obup in s tem sproži razvoj depresivnega stanja.
Plodna tla za razvoj depresije so tudi dejavniki, kot so: izdaja, odpoved, razveza, hude bolezni ali smrt ljubljene osebe, prezir ali posmeh bližnjih ljudi.
Le v redkih primerih je depresija mogoča brez kakršnega koli razloga, le na osnovi človeških nevrokemčnih procesov (izmenjava nevrotransmiterjev).
Danes se v psihiatriji verjame, da je za razvoj depresije potreben kompleksen učinek psiholoških, fizioloških in socialnih dejavnikov.

Psihološki dejavniki:

K psihološkim dejavnikom so depresiji še posebej podvrženi trije tipi posameznikov z naslednjimi osebnostnimi lastnostmi in sicer: osebe, ki jih označuje karakterno pretirana mehkost, uslužnost, prekomerna urejenost in gospodarnost; karakterno melanholične osebnosti obremenjene s pedantnostjo, željo po redu in nespremenljivostjo okolja, ki so običajno pretirano zahtevne do sebe; osebe, ki so nezaupljive, imajo nizko samopodobo in stalne skrbi.

Fiziološki dejavniki:

Dednost, poškodbe glave, ki so privedle do možganski poškodb, hormonske motnje, sezonske depresivne motnje (dež, mraz, vročina, krajši dnevi, itd); dnevna nihanja in skrajšanje REM faze spanja, neželeni učinki nekaterih zdravil, pomanjkanje vitaminov, mineralov in aminokislin v telesu.

Socialni dejavniki:

Stres in pogoste stresne situacije, negativni odnosi družinskem in družabnem življenje, težave pri šolanju in v službi, pomanjkanje starševske ljubezni in naklonjenosti, trpinčenje in zlorabe, bistvene spremembe v življenju, urbanizacija, migracije,…

people-1492052_1280

Izhod se vedno najde in tudi najbolj huda depresija je ozdravljiva!

GLAVNI SIMPTOMI DEPRESIJE

Čustveni:
brezup, konstantna žalost, živčna napetost, razdražljivost, izguba zanimanja in radosti,
krivda, počasno razmišljanje, težave s koncentracijo in nezmožnost odločanja, stalne skrbi, tesnoba, strah, nepripravljenost za komunikacijo z družino in prijatelji;

Fizični:
utrujenost in občutek šibkosti, glavobol, bolečine v prsih, cmok v grlu, motnje spanja, motnje hranjenja, spremembe okusa, seksualna nezainteresiranost, suha usta, zaprtje, prekomerno potenje,
razbijanje srca, razširjene zenice….

V hujših primerih je depresija povezana s samomorilnimi mislimi in samomorom. Prisotnost več od zgoraj naštetih simptomov lahko kaže na prisotnost depresije, kar je razlog za posvet pri terapevtu ali drugih usposobljenih specialistih.
Pomembno! Nekateri simptomi so značilnih za anksioznost ali druge motnje, tako, da če za to niste usposobljeni ne postavljajte diagnoze sami!

VRSTE DEPRESIJE
Depresijo je potrebno razlikovati od običajnega obdobja žalovanja, ki opravlja prilagoditveno funkcijo. Proces žalovanja običajno traja približno 1 leto, vendar pa, če se to spremeni v dolgotrajno žalovanje, se le to lahko razvije v reaktivno depresijo.
Število vrst depresije in pojavnih oblik je zelo veliko. Navajamo le najpogostejše.

Hujše depresivne epizode:
-distiamija
-ponavljajoča se kratkotrajna depresija
-manjša depresivna motnja
-prilagoditvena motnja z depresivnim razpoloženjem

Podtipi:
-melanholična depresija
-atipična depresija
-katatonična depresija
-poporodna depresija
-sezonska depresija
-anksiozna depresivna motnja
-otroška motnja razpoloženja

STOPNJE DEPRESIJE

Tako kot druge bolezni ima depresija več stopenj. Vsako obdobje lahko traja od enega tedna do več mesecev in let.

1. stopnja (lažja): človek postane nemiren, za vse krivi slabo voljo in počutje. Izginja zanimanje za delo in hobije. Postopoma se kopičijo simptomi, kot so apatija, zaspanost, utrujenost, pomanjkanje apetita, začne se odtujevati od okolice, izgublja željo za komunikacijo. Moški v tej fazi pogosto najde izhod v prekomernem uživanja alkoholnih pijač, sedenju in igranju računalniških iger, gledanju televizije.

2. stopnja (zmerna): človek začenja razumeti, kaj se dogaja z njim, noče jesti in po navadi hitro shujša. Pojavijo se motnje kot nespečnost, oslabljena zmožnost razmišljanja, hitro in nepovezano govorjenje, nelogičnost izjav in obrazložitev, morda celo halucinacije. Oseba se ne zmore več samostojno spopadati z težavami in ima željo po begu daleč stran od težav.

3. stopnja (huda): na tej stopnji se zunanja mirnost spremeni v agresivno vedenje. Oseba se več ne želi ali zmore nadzorovati in je sposobna povzročiti škodo sebi in drugim. Pojavi se brezbrižnost. Postane psihično nestabilna in zaradi dolgotrajne izpostavljenosti depresiji se lahko celo razvije shizofrenija.

DIAGNOSTIKA

Za diagnosticiranje depresije zdravnik opravi pogovor s pacientom, prične zbiranje informacij, opravi celotno krvno sliko ter biokemično analizo krvi in urina. Pri postavljanju diagnoze se uporabljajo tudi posebni vprašalniki in lestvice, kot so Beckova lestvica ali Edinburška poporodna lestvica (ESHPD). Na osnovi analize in izsledkov bo lahko zdravnik postavil diagnozo in pripravil pravilen potek zdravljenja.

ZDRAVLJENJE DEPRESIJE

Kako se znebiti depresije? Glede na vrsto in stopnjo depresije, prisotnost spremljajočih bolezni, starost in druge dejavnike se pri zdravljenju depresije lahko vključi določen niz postopkov in zdravil.
Praviloma zdravljenje depresije spremljajo posamezne korekcije prehrane in življenjskega sloga, vključno s telesno dejavnostjo.
Depresijo na začetni stopnji se da pozdraviti tudi brez zdravil, s pomočjo psihoterapije, spremembo vedenja in spremembo samopodobe bolnika in njegovega razmišljanja. Zdravljenje z zdravili se po navadi prakticira pri zmerni ali hudi obliki bolezni, v kombinaciji z psihoterapijo.
Pri farmakološkem zdravljenju se depresija zdravi s pomočjo različnih vrst antidepresivov, ki blažijo ali zmanjšujejo simptome in nagnjenost k samomoru. Trajanje terapije in čas nastopa terapevtskega učinka je odvisen od konkretne situacije in lahko traja od nekaj dni do nekaj mesecev

Alternativno zdravljenje depresije

V nekaterih državah se poleg konvencionalnih poslužujejo tudi alternativnih metod zdravljenja. Kot pomoč pri zdravljenju se uporabljajo tudi:

Svetlobna terapija, pri kateri je bolnik izpostavljen svetlobi določene valovne dolžine, ki pospešuje nastajanje serotonina (hormon dobre volje), ter uravnava cirkadiarni ritem (notranjo biološko uro). Svetlobna terapija lahko tudi lajša bolečine.

Transkranialna magnetna stimulacija je elektro-stimulacija možganov. Ta metoda omogoča neinvazivno zdravljenje, saj s kratkimi magnetnih impulzi spodbuja točke na možganski skorji. Transkranialna magnetna stimulacija se uporablja za zdravljenje hude depresije.

Samopomoč

Znano je, da je bolezen lažje preprečevati kot zdraviti. Zato obstaja nekaj preprostih pravil in nasvetov, ki vam bodo pomagali:

Okrepite imunski sistem!

Znanstveniki so že davno ugotovili povezanost imunskega sistema s stresom in depresijo. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila ugotovljena povezava med timusom oz. hormonom timopoetinom, odpornostjo na posledice negativnega stresa, ter pozitivnimi učinki antioksidantov na celice. V tem času so se dogajale velike politične in socialne spremembe. Vojne na Balkanu so spremenile življenjski slog in prostor ter odprle pot stresu, posttravmatskim sindromom in posledično boleznim, ki so izhajale iz travm. Do danes je bilo v svetu narejenih mnogo medicinski študij, ki so dokazale vzročno povezanost med stanjem imunske pomanjkljivosti ter spoprijemanjem in odzivom človeka na stresne situacije in razvojem depresivnih stanj.

Spremenite navade!

Spati je potrebno vsaj 8 ur na dan in iti v posteljo še pred polnočjo, najbolje do 22.00. Znebite se slabih navad (kajenje, alkohol, droge), prilagodite režim dela in počitka, privoščite si aktiven dopust, začnite z rekreacijo in aktivnim načinom življenja, ne posedajte pred televizijo in ne izgubljajte časa z računalniškimi igricami.

Prehrana

Jejte malo, zdravo in večkrat dnevno. Izogibajte se hitri in težki hrani ter sladkarijam, še posebej izdelkom z veliko vsebnostjo belega rafiniranega sladkorja. Uravnotežite količino zaužitih kalorij. Zlasti v jeseni, pozimi in spomladi zaužijte dovolj vitaminov, mineralov in aminokislin. Priporočajo se: vitamin B,D, kalcij, magnezij, omega-3 in esencialne aminokisline, ali pa zaužijte svež korenčkov sok, čaj iz šentjanževke, kitajske magnolije, pasijonke in dresnika.

Kaj je Imunofan
Imunofan je prehransko dopolnilo, ki pomaga pri ohranjanju zdravega imunskega sistema in služi kot učinkovita podpora pri konvencionalnem ali alternativnem zdravljenju obolenj, depresivnih stanj in stanj z nizko imunsko odpornostjo.
Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znanstveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.
Opozorila
Imunofana ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo pršilo Imunofan le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 26, 2017

Dobra ali prava terapija pri onkoloških obolenjih

Večina ljudi, ki je obolela za rakom, si najprej prizadeva poiskati rešitev za ozdravitev s klasično uradno medicino, vedno več pa je zanimanja za alternativne in druge metode zdravljenja. Veseli me, da je vedno več ljudi ozaveščenih ter se pravočasno odločajo za terapije. Zelo pomembno je, da se čim prej odpravite do zdravnika. Način, kako si pomagati, ni najpomembnejši, pomemben je rezultat zdravljenja. Jaz pravim “vsak način je dober, če pomaga pozdraviti raka in pri tem ne škoduje oboleli osebi”.

Problem nastane, ko se na internetu srečate z ogromno količino informacij o alternativnih virih zdravljenja raka. Trenutno se ponuja več kot 100 različnih metod alternativnega zdravljenja raka in več kot 1.000 prehranskih dodatkov, ki uničujejo rakaste celice. Ni čudno, da so ljudje zbegani.

Po dosedanjih pogovorih z obolelimi je opaziti, da so zbegani, prestrašeni, včasih celo jezni na tolikšno količino informacij in dezinformacij in ne vedo, za kakšno terapijo naj se odločijo. Preveč je informacij, ki niso pravilno povezane in dozirane. Uspešnost premagovanja raka leži v povezani celostni terapiji s pravilnim razporedom, sredstvi, preparati in doziranjem. Posledica zmede je to, da oboleli poskušajo z mnogimi različnimi sredstvi in preparati, ki jih oglašujejo na internetu, ali slišijo za njih od nekoga. Zadeve se lotijo hitro, nepovezano, neusklajeno in z dozami, ki marsikdaj niso prave. Marsikomu se zgodi to, da poskuša z nekaj različnimi nepovezanimi terapijami in različnimi dodatki prehrani in ne dobi pričakovanega rezultata, ali je rezultat le delni. Razočaran se prepusti usodi, kar ni dobro!!!

Niso krivi oboleli. V svetu primanjkuje znanja na tem področju oziroma znanje ni dostopno. Vsak se znajde, kakor se lahko in se trudi po svojih močeh.

Zato sem se odločil, da svoje delo posvetim vam obolelim, da vas informiram, ter izobražujem o najnovejših PROTOKOLIH PROTI RAKU, ki jih uporabljajo zasebne klinike in centri po svetu !!!

Najpogostejša vprašanja, ki jih dobivam od obolelih so:

  • Kako naj se pozdravim?
  • Kaj naj kupim in kje?
  • Ali je to ali tisto dobro zame?
  • Kaj je boljše?
  • Mi bo to pomagalo?
  • Me lahko to pozdravi?
  • Kakšna pa je garancija za to?

Moj odgovor je naslednji:

“Verjetno je večina načinov in preparatov DOBRIH, ni pa nujno, da so v tem trenutku PRAVI ZA VAS v primeru raka.”

Pomembno je, ali VAM lahko v tem trenutku pomagajo!

Glavo gor in pogumno!

Draško Dimnik, Center CanSave

Vir: https://www.cansave.org/dobra-ali-prava-terapija.html

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 14, 2017

Uničevanje patogenov s fagocitozo

Fagocitoza je naraven proces obrambe v človekovem organizmu in zato imamo ljudje specifične celice – FAGOCITE, ki napadajo patogene (bakterije, viruse,…) s fagocitozo. Je celični proces na mikro nivoju, pri katerem nekatere celice požirajo tujke, ki so vdrli v telo. Fagociti pravzaprav tuje delce požrejo in razgradijo, prebavijo in uničijo (ko jih najdejo jih ovijejo z opno in prebavijo). Fagocitoza spada med najpomembnejše vidike naravne odpornosti. Bolniki, pri katerih je moten proces fagocitoze, pogosto zbolevajo in so dovzetni za okužbe.

Pojav fagocitoze je važen predvsem zaradi:

  1. Uničevanja tujkov
  2. Razstrupljanja
  3. Je pomembna predstopnja imunskega odziva.

Za fagocitozo so zadolženi fagociti, ki jih ločimo na dve glavni skupini:

  • Makrofagi so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti,
  • Mikrofagi so vrsta belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi. Obstaja več vrst zrnc, po katerem se tudi ločijo med seboj. Njihove glavne funkcije so v glavnem fagocitoza in razstrupljanje.

O IMUNOFANU

Imunofan je prehranski dodatek, ki pomaga pospešiti proces fagocitoze in s tem pomaga k hitrejšemu okrevanju. Po sestavi je heksapeptid z natančno določenim zaporedjem 6. aminokislin (spojina sestavljena iz šestih aminokislin s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin). Z njegovo sestavo so znanstveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoetin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc. Priželjc ali timus pa je eden od branikov našega imunskega sistema.

Opozorila

Imunofana  ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 14, 2017

Kanabis v medicini ali alternativna pomoč pri zdravljenju?

Mnogokrat se srečujemo z ljudmi, ki so ali poznajo nekoga, ki je koristi(l) medicinsko konopljo ali kanabis v zdravstvene namene.  Tako dandanes ni nikakršna redkost, če pacient zastavi vprašanje svojemu onkologu o smotrnosti in pozitivnih efektih uživanja medicinske konoplje.

Tema o medicinski uporabi konoplje je nova, čeprav je to smešno, saj poznamo pridelovanje konoplje že vsaj 8000 let. Prva zabeležena uporaba kanabisa v medicini seže v leto 2737 p.n.š. na Kitajskem. Kljub dokumentirano več tisočletnim izkušnjam je danes medicinska konoplja še vedno kriminalizirana.  Zakaj?

Preprosto zato, ker so v ZDA v 30 letih 20. stoletja proizvajalci bombaža z uspešnim lobiranjem uspeli, da so sprejeli zakon proti proizvajalcem konoplje. Navedeni razlog je bil, da konoplja povzroča odvisnost. Čeprav je bilo nato v letih do danes objavljenih mnogo raziskav, ki so potrjevale, da alkohol, tobak ali celo kava povzročajo hujšo odvisnost, konoplje niso dekriminalizirali.

V zadnjih 30. letih je bila objavljena množica znanstvenih člankov in na tisoče pričanj pacientov o pozitivnih učinkih medicinske konoplje, čeprav s strani konvencionalne medicine niso bili nikoli dokončno sprejeti. Obstajali naj bi jasni dokazi, da so kanabis in njegove aktivne sestavine primerni in da se lahko učinkovito koristijo v zdravstvene namene pri raznih obolenjih in patoloških stanjih, kot so:

  • rak (zmanjšanje tumorskih celic, blažitev bolečin, regulacija apetita,..)
  • kemoterapija (ublaži negativne simptome zdravljenja)
  • epilepsija (zdravi simptome epilepsije)
  • glavkom (znižuje visok krvni pritisk v očeh)
  • multipla skleroza (zmanjšuje bolečine in zavira napredek bolezni)
  • artritis (zmanjšuje vnetne reakcije)
  • revmatizem
  • opekline
  • stres
  • migrene
  • astma
  • povišan holesterol

marijuana-2343161_1920

Kljub dokumentirano več tisočletnim izkušnjam je danes medicinska konoplja še vedno kriminalizirana. Zakaj?

Medicinska konoplja naj bi vsebovala 400 sestavin, med katerimi sta najbolj poznana THC in CBD.  Psihoaktivni THC naj bi pomagal predvsem pri zmanjšanju bolečin, vnetij, slabosti pri kemoterapiji.  Zmanjševal naj bi tudi rast in širjenje tumorskih celic.

Nepsihoaktivni CBD naj bi imel protivnetne, imuno-modulacijske in anti-oksidacijske učinke.

Posebej je zanimivo, da naj bi po študiji v The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics prav CBD imel proti tumorski učinek, medtem ko naj bi imel THC v manjših dozah predvsem protibolečinski in relaksacijski efekt.

Na osnovi teh ugotovitev se je v zadnjih letih na trgu EU povečala prodaja uradnih zdravil z vsebnostjo THC in CBD, ki jih danes bolniki lahko dobijo na recept ali kupijo v bližnjih lekarnah v Avstriji.

 

KAJ JE IMUNOFAN?

Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znanstveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoetin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.

Priporoča se v primeru zmanjšane imunske odpornosti. Uporablja se kot podpora pri zdravljenju z alternativnimi in konvencionalnimi metodami:

  • rakavih obolenj, kemoterapiji in obsevanju
  • malignih obolenj in krvavitvah limfnega tkiva pri otrocih
  • herpesu, citomegalovirusnih in oportunističnih infekcijah, toksoplazmozi, klamidiji
  • obstruktivni bolezni dihal, holecistopankreatitisu
  • revmatoidnem artritisu,…

Opozorila

Imunofana  ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan pršilo le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 14, 2017

Ravnotežje organizma in stresni odziv pri športu

Višje, hitreje, močneje v današnjem času ni več dovolj. Nekoč je bilo važno sodelovati, danes je važno zmagati, če pa to za seboj potegne gledanost in medijsko prepoznavnost, še toliko bolje. Zmagovalce ekstremnih preizkušenj častimo (čeprav kratkotrajno), kot narodne junake, primer klenosti naroda, njegove neomajnosti in kot vzgled za mlajše rodove. Vendar pa se le malokrat v medijih pojavijo »posledice« uspešnih zgodb.

Ekstremni napori v športu prinašajo s seboj tudi ekstremne stresne obremenitve za organizem. Stres bi na kratko lahko označili kot stanje ogroženosti homestoaze. Homeostaza je fiziološki proces, navadno samoregulativna povrnitev organizma v stanje, preden je prišlo do sprememb v njegovi strukturi ali delovanju. Ker je sestavni del življenjskih procesov, homeostaza poskuša obnoviti motnje v delovanju samodejno, brez zavestnega namena osebka in urediti vse motnje, katerih povzročitelji so psihološki in fiziološki stresni dejavniki ali vplivi iz okolja.

adventure-1836601_1280

Med pretiranimi in dolgotrajni treningi in večetapnimi tekmovanji stresni odziv ne uspe nevtralizirati motnje in zato  postane kaotičen.

Stres je skupek biokemičnimi in fiziološkimi sprememb v organizmu, ki nam ga je narava dala z namenom, da bi se izboljšale naše možnosti za preživetje.

Kratkotrajen telesni napor povzroči kratkotrajen in šibek stresni odziv, ki povzroči ustrezno uravnavo v organizmu. S pravilnim odzivom organizma se ravnovesje povrne in dražljaj za stres izzveni in ne povzroča dolgotrajnega vpliva na organizem.

Pri dolgotrajnem telesnem naporu pa je lahko odziv organizma obraten. Med pretiranimi in dolgotrajni treningi in večetapnimi tekmovanji stresni odziv ne uspe nevtralizirati motnje in zato  postane kaotičen. S tem se  pojavijo razne oblike motenj, kot so hormonske, presnovne, ki največkrat nato preidejo v emocionalne, vedenjske in socialne motnje. Nenehni stres zahteva tudi velike količine dodatne energije. Zaradi spremenjenega delovanju vegetativnega živčevja in vpliva stresnih hormonov se lahko pojavijo bolezenske spremembe v presnovi.

stretching-498256_1280

S starostnimi procesi in večletno izpostavljenostjo kronični stresni obremenitvi in  slabšanjem fizioloških procesov telo ni več sposobno nevtralizirati stresne obremenitve.

Pri mladem zdravem človeku z močno homeostazo, brez kroničnih bolezni, je organizem sposoben v večji meri nevtralizirati kronično stresne obremenitve.

Precej drugačna pa je slika pri športnikih v zrelem življenjskem obdobju, ki so nagnjeni k pretiranim dolgotrajnim treningom z željo po podaljšanju aktivnega življenjskega sloga. S starostnimi procesi in večletno izpostavljenostjo kronični stresni obremenitvi in  slabšanjem fizioloških procesov telo ni več sposobno nevtralizirati stresne obremenitve. Zato lahko že najmanjša motnja pri takem športniku poruši njegov  imunski sistem. S tem se poveča možnost kroničnih obolenj, kot so koronarne okužbe, oportunistične infekcije, okužbe zgornjih dihal, diabetes in druge kronične vnetne bolezni in okužbe.

Glej še: IMUNSKI SISTEM PRI ŠPORTNIKIH Z EKSTREMNIMI OBREMENITVAMI

Glej še: IMUNSKA POMANJKLJIVOST – IMUNODEFICIENCA

KAJ JE IMUNOFAN?

Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znanstveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.

Priporoča se v primeru zmanjšane imunske odpornosti. Lahko se uporablja kot podpora pri zdravljenju različnih obolenj in stanj z nizko imunsko odpornostjo.

Opozorila

Imunofana  ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
junij 13, 2017
  • 1
  • 2