Kemoterapija – nož z dvema konicama!

Kemoterapija – nož z dvema konicama!

Zdravljenje tumorjev je eno najbolj zahtevnih vrst zdravljenja v medicini in je odvisno predvsem od vrste tumorja, njegove razširjenosti in nekaterih posebnih podrobnosti. Najpogostejše metode so terapevtsko kirurški poseg – operacija, kemoterapija, obsevanje ali radioterapija, hormonsko zdravljenje in imunoterapije.

S kombiniranjem več vrst zdravljenja je bil pri zdravljenju malignih tumorjev dosežen največji napredek v zadnjih dvajsetih letih. Dve ali več zdravljenj lahko uporabljate sočasno, hkrati ali eno za drugim.

Kemoterapija je najpogostejša in najučinkovitejša oblika sistemske terapije tumorjev. Delimo jo na primarno, adjuvantno in neoadjuvantno. Primarno kemoterapijo dajemo bolnikom z razširjeno obliko obolenja, ko ni mogoče uspešno zdravljenje z lokalnimi oblikami terapij. Adjuvantna kemoterapija se uporablja po lokalnem zdravljenju z namenom uničenja preostalih mikrometastatskih bolezenskih žarišč, neoadjuvatna kemoterapija pa je začetna oblika zdravljenja bolnikov z lokalizirano ali napredovalo lokalizirano boleznijo, ki je na začetku neoperabilna ali mejno operabilna. Cilj neoadjuvatne kemoterapije je doseči znižanje stadija bolezni (down staging) in doseči stanje operabilnosti, oziroma omogočiti bolj uspešno in / ali manj invazivno operacijo.

Ime kemoterapija se uporablja zaradi uporabe kemičnih snovi naravnega ali sintetičnega izvora, ki se imenujejo tudi antitumorska zdravila, citotoksična zdravila ali citostatiki. Obstaja več skupin citostatikov, ki na različne načine vodijo do smrti tumorske celice. To se običajno doseže z motnjo sinteze in / ali funkcije proteinov RNK ali DNK ali motenjem funkcije aparata v tumorskih celicah, ki omogoča delitev celice. Uporabljamo lahko enega ali več citostatikov hkrati. Pri kombiniranju uporabljamo citostatike, katerih neželjeni učinki se ne pokrivajo, kar omogoča njihovo doziranje v učinkovitih odmerkih in zmanjšuje možnost sočasne odpornosti tumorskih celic na predpisane citostatike.

Ponavadi, ko gre za kemoterapijo, ljudje najprej pomislimo na vse slabe stvari, ki spremljajo kemoterapijo, večini je prva asociacija izpadanje las, bruhanje in tako naprej. Škodljivi učinki kemoterapije  nastopijo zaradi neselektivnega delovanja citostatika, kar pomeni, da poleg učinka na tumorske celice, delujejo tudi na normalne-zdrave celice, zlasti na tiste, ki se hitro delijo. Zato so škodljivi učinki kemoterapije najbolj vidni v kostnem mozgu, sluznici prebavnega trakta in lasnih mešičkih. Pomembno je opozoriti, da se zdrave celice, ki jih je prizadela kemoterapija, lahko regenerirajo. Tako so neželene posledice običajno začasne.

Najbolj pogosti stranski učinki kemoterapije so: supresija kostnega mozga z nizkimi vrednostmi celičnih elementov v periferni krvi, bruhanje, slabost, izpadanje las, vnetne spremembe ustne sluznice, alergične reakcije, motnje funkcije spolnih žlez in srčna, jetrna, pljučna ali nevrološka toksičnost.

Vsi, ki greste na kemoterapijo, se izčrpno informirajte pri svojem onkologu o tem, za kakšno zdravljenje gre, kako dolgo bo trajalo, kaj lahko pričakujete med zdravljenjem, predvsem v smislu neželenih posledic. Zdravnik vam bo svetoval, kako se ti neželeni učinki lahko preprečijo ali omilijo, predpisal bo določena zdravila za lajšanje stranskih učinkov in spremljal stanje med zdravljenjem. Pomembno je, da zdravnika obvestite o vseh spremembah in težavah, ki se pojavijo med zdravljenjem.

dr. Dijana Heder

«
maj 28, 2018