Koncept in razumevanje stresa

Koncept in razumevanje stresa

STRES je odgovor človeškega telesa na preveliko napetost, negativna čustva ali ekstremne situacije. V času stresa človeško telo med drugim proizvaja adrenalin, ki omogoča iskanje izhoda. Stres v majhnih količinah je posledica evolucije in je nujno potreben, saj nas prisili, da pomislimo, se organiziramo in poiščemo izhod iz problema. Čeprav si mnogokrat želimo, da bi bilo naše življenje brez stresa, pa je lahko prav stres tisti, ki nas žene, da najdemo notranjo moč. Spomnite se samo študentskih časov in izpitnih rokov. Po drugi strani pa, če je stresa preveč in postane kroničen, telo slabi, izgubi moč in sposobnost reševanja problemov.
Ravno o tem je bilo v zadnjem času opravljeno mnogo raziskav in izdelanih precej znanstvenih študij. Mehanizem stresa je danes že dovolj podrobno preučen in opisan. Še vedno pa ga prekriva tančica skrivnosti, saj je precej zapleten in tesno povezan z našim hormonskim ravnovesjem, kardiovaskularnim in imunskim sistemom.
Opozoriti je treba, da ima stres močan vpliv na zdravje. Stres zmanjšuje odpornost in je vzrok številnih bolezni (kardiovaskularnih, gastrointestinalnih in drugih). Zato morate biti sposobni upreti se stresnim situacijam, imeti pozitiven odnos do življenja, ali pa zbrati moč in poiskati pomoč pri usposobljenih specialistih.

Simptomi stresa
Kaj je stres iz praktičnega vidika? Če ga želimo razumeti, si najprej oglejmo glavne simptome stresa:
• Stalen občutek jeze in psihične utrujenosti. Po navadi brez očitnega razloga.
• Slab in nemiren spanec.
• Črnogledost, fizična šibkost, glavobol, fizična utrujenost, nepripravljenost, da se da karkoli storiti.
• Zmanjšanje koncentracije, zaradi česar trpita študij in delo.
• Težave s spominom in zmanjšana hitrost pri procesu razmišljanja.
• Nezmožnost, da se sprostite, da za neka časa pozabite na delo in težave.
• Pomanjkanje interesa za druge, tudi za najboljše prijatelje, za družino in ljubljene osebe
• Potreba po joku, ki se včasih spreminja v ihtenje, tesnoba in samopomilovanje
• Izguba apetita – čeprav včasih tudi nasprotno: prekomerno uživanje hrane.
• Pogosti so tiki in pojavljanje obsesivnih navad: človek ugrizne ustnice, grize nohte, živčnost, nezaupanje v vse in vsakogar …

Če ste pod stresom, to pomeni le eno stvar: vaše telo se odziva na zunanje dražljaje.

ache-19005_1280

Stres ima močan vpliv na zdravje!

Fiziološki simptomi stresa
Ko stresor vpliva na človeške možgane, takrat del možganov – hipotalamus in hipofiza pošljeta signal za proizvodnjo hormonov v nadledvični žlezi, ki aktivirata telo za spopadanje s stresom.
Glavna stresna hormona sta kortizol in aldosteron. Poleg povečane aktivnosti nadledvične žleze se na stres odzoveta tudi žleza ščitnica, ki proizvaja tiroksin in hipofiza, ki prične s sproščanjem stresnih hormonov – oksitocin, vazopresin.
Prisotnost oksitocina in vazopresina vpliva na krčenje gladkih mišic in povečuje volumen krvi, kar lahko privede do povišanega krvnega tlaka, ki je resna grožnja za srce in ožilje.
Stresni hormoni povzročijo še naslednje fiziološke spremembe v telesu:

• razširijo koronarne arterije,
• pospešijo srčni utrip,
• razširijo se bronhialne poti,
• zožijo se krvne žile v pljučih,
• pospeši se presnova,
• poveča se poraba kisika,
• zviša se krvni sladkor,
• zviša se krvni tlak,
• zmanjša se količina sline,
• postopek požiranja je bolj zapleten,
• okrepi se izločanje klorovodikove kisline, kar lahko vodi do razjede,
• pride do krčenja skeletnih mišic, kar lahko povzroči glavobole, bolečine v hrbtu in utrujenosti,
• zoženje žil, kar lahko privede do hipertenzije,
• povišanje telesne temperature…

Vrste stresa
Običajno govorimo o dveh osnovnih vrstah stresa:
Pozitivni stres, ki je potreben za uspešen obstoj vsakega izmed nas in je gonilna sila našega razvoja. Lahko rečemo, da nas ta vrsta stresa zbudi, podobno kot prebujanje iz spanja. Spodbudi nas, da gremo na delo, se ukvarjamo z dejavnostmi v prostem času ali se razveselimo darila.
Negativni stres, ki se pojavlja pri negativnih ali kritičnih situacijah in bi ga lahko strnili na:
• Fiziološki ali fizični stres: ta vrsta stresa se pojavi kot posledica neugodnih fizičnih dejavnikov na organizem, kot so lakota, žeja, vročina, mraz, fizična izčrpanost, bolezen, itd..
• Čustveni stres je posledica človekovih socialnih problemov: problemi pri delu, v družini, medosebni konflikti, družbeni pritisk, prevelike zahteve, pretiran perfekcionizem, občutek krivde, itd.
• Informacijski stres spada med nove pojave in se kaže kot posledica preobremenjenosti z informacijami, tako da jih oseba ne zmore sprejeti in miselno obdelati. Te vrste stres je tipičen za poklice, kot so kontrolor poletov in podobni.
• Posttravmatski stres je rezultat psihične travme. Travmatične situacije so lahko povezane z nasiljem in terorističnimi napadi, vojaškimi operacijami, zajetji talcev, mučenja, elementarne katastrofe ali seznanjanje z usodno diagnozo pri človeku samem ali njegovih najbližjih.

Posledice kroničnega stresa
Kronična utrujenost in glavobol sta le prvi posledici vsakodnevnega stresa. Mnogo nevarnejši so skriti simptomi, ki se pokažejo šele čez čas. Vsak človeški organizem ima svoje šibke točke, ki jih dobi v nasledstvo ali pa se razvijejo kot posledica zunanjih vplivov. Ravno zato se posledice stresa najprej izražajo na teh mestih. Glavobol, povečana kislina, povečan krvni tlak, povišan srčni utrip so samo nekateri od simptomov. Vendar simptomi sčasoma pripeljejo do domino učinka, kajti visok krvni tlak lahko privede do bolezni krvnih žil in srca, srčnega napada in kapi.
Druga negativna posledica kroničnega stresa je nizka imunost. Če ste nenehno pod stresom, boste lažje in hitreje zboleli, rehabilitacija pa bo precej daljša kot običajno. Tako je že navadna pljučnica lahko smrtno nevarna. Ker se zaradi konstantne napetosti spremeni hormonsko ravnovesje v telesu, se imunski sistem ni več sposoben braniti, zato so glivice, herpesi , bakterijska in virusna obolenja stalnica. Taka stalna imunska pomanjkljivost lahko pripelje do raznih kroničnih ali onkoloških obolenj.
Mnogi tudi ne vedo, da lahko kronični stres zaradi porušenega hormonskega ravnovesja vodi do neplodnosti. To velja tako za moške kot za ženske. Zaradi kroničnega stresa telo preneha proizvajati spolne hormone, kot sta estrogen in testosteron, kar negativno vpliva na moda ali jajčnike.
Če to stanje traja predolgo in se ne zdravi, lahko nastopi depresija, ki bo telo še dodatno izčrpala. Pri tako izčrpanem človeku pa se lahko pojavijo tudi samomorilska nagnjenja.

Izpostavljenost stresu
Stresu so izpostavljeni vsi, tako ženske kot moški. Vendar pa ima vsak človek svoje značilnosti in se zato vsakdo odziva po svoje. Če ste slučajno začeli opažati simptome pri sebi, je potrebno najprej ugotoviti njihove vzroke. Povsem jasno je, čeprav tega dostikrat ne prepoznamo, da je vzroke za stres veliko lažje odpraviti, kot kasnejše posledice le tega.
Klinična opazovanja so pokazala, da stres v majhnih količinah ni škodljiv, ampak je celo koristen, saj spodbuja osebo, da bi našla izhod iz položaja. Z uspešnim izhodom iz položaja se poveča samozavest in krepi moč volje.
Žal pa veliko ljudi za obvladovanje stresa uporablja antidepresive, droge in alkohol. Iz njihovih izjav je slišati »Zakaj bi si okrepili samozavest ali moč volje, če obstaja preprostejši način?«. Ne pomislijo pa, da z uporabo raznih substanc vstopijo v začaran krog odvisnosti, iz katerega ne morejo brez pomoči strokovnjakov.

Zdravljenje in preprečevanje stresa

Znano je, da za stres ni boljšega zdravila, kot dober spanec in fizična aktivnost. Zatorej izredno pomembna je zadostna količina počitka in spanja – poskrbite, da ga bo vsaj 7-8 ur na noč. Poskusite lahko z meditacijo, jogo ali katero drugo podobno obliko sprostitve, nekaterim pa pomaga tudi pisanje dnevnika, v katerega beležijo svoje odzive na stresne dogodke in obremenitve na delovnem mestu ali v domačem okolju. Ob prebiranju preteklih zapisov lahko nanje pogledajo z drugačne perspektive ter se sčasoma nanje naučijo tudi drugače odreagirati. Zelo učinkovite so tudi psihoterapevtske metode, avtogeni trening, progresivne sprostitvene tehnike, kot tudi spremembe v načinu življenja.
V primeru hujših oblik stresa ali kronični oblike stresa se je potrebno napotiti k zdravniku specialistu.

Imunski sistem in stres
Pri stresnih situacijah še posebej pride do izraza močan imunski sistem. V zadnjem času je bilo v svetu narejenih mnogo medicinskih študij, ki povezujejo stanje imunskega sistema s spoprijemanjem in odzivom človeka na stresne situacije. Zanimivo in čeprav manj znano je, da so se s stresom in posledicami posttravmatskega stresa (sindroma) ukvarjali in se tudi danes intenzivno ukvarjajo vojaški inštituti po vsem svetu.
Kot prvi je ruski raziskovalec Ilija Ilič Mečnikov (1845-1916) uspel opisati in argumentirati opazovanja pri raziskovanju mlečnih bakterij in njihovo povezavo s kvaliteto in dolžino življenja. Opazil je tudi, da imajo bele krvničke funkcijo požiranja bakterij, kar je poimenoval fagocitoza. Za svoje delo na področju bakteriologije je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. Na osnovi izkušenj 1. svetovne vojne so vsi pričeli z iskanjem rešitev za preprečevanje učinkov stresa in rehabilitacijo ljudi, ki so se znašli v ekstremnih vojnih situacijah. Do pričetka druge svetovne vojne, so bile že najdene rešitve z uporabo rastlinskih ekstraktov ženšena ali pa uporabo vakcine z vsebnostjo imunoglobina in aminokislin. Po koncu 2. Svetovne vojne so razni inštituti v svetu nadaljevali raziskave v smeri višanja odpornosti organizma na posledice stresa. Do 90. Let prejšnjega stoletja je bila že ugotovljena povezava med timusom, hormonom timopoetinom in odpornostjo na posledice negativnega stresa, ter pozitivnimi učinki antioksidantov na celice. V tem času so se dogajale velike politične in socialne spremembe. Glavni uporabniki dodatkov za izboljšanje imunskega sistema in odpornosti organizma na posledice stresa so postali direktorji in menedžerji, podjetniki, športniki, študentje, bolniki in vsi, ki so jih prizadele spremembe v svetu okoli njih.
Kaj je Imunofan
Imunofan je prehransko dopolnilo!
Prehransko dopolnilo Imunofan je heksapeptid (spojina sestavljena iz šestih aminokislin) s strukturno formulo arginil-α-aspartil-lisil-valil-tirosil-arginin in natančno določenim zaporedjem aminokislin. Z njegovo sestavo so znastveniki poskušali posnemati naravni peptidni hormon imunosti timopoietin, ki ga v človeškem telesu proizvaja žleza priželjc.
Opozorila
Imunofana ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunofan sprej le po posvetu z zdravnikom. Prehransko dopolnilo je primerno za otroke starejše od 2 let. Prehransko dopolnilo ni primerno za nosečnice. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Sestavek je informativnega značaja in ne nadomesti obiska pri zdravniku.

Akcijska cena 70 Eur!

Imunofan_akcija1
«
»
junij 26, 2017